Detektor ogljikovega monoksida se enostavno montira na strop ali steno, ko pa se raven CO v prostoru dvigne na visoko raven, nas na to opozori z glasnim piskanjem. Ti detektorji se v večini napajajo z baterijami, zato nobeni kabli in vtičnice niso potrebni za montažo. Načeloma potrebujemo zgolj dva vijaka s katerima detektor pritrdimo v steno ali strop.

Pri izbiri domene obstajajo tudi nekatere tehnične omejitve, ki jih je potrebno upoštevati. Domene so namreč prikazane le iz nekaterih dovoljenih znakov, tako da uporabe nedovoljenih ni možno prikazati. V primeru, da želimo pri imenu domene uporabiti besedo, ki vsebuje nedovoljeni znak, nam tega registracijska stran ne bo dovolila. Nekateri svetujejo, da se nasploh izogibamo registraciji domen s šumniki in za š raje izberemo s, za č raje c in za ž raje z. Čeprav je registracija možna. Pomen besede se ne bo spremenil, ljudje, ki so internetno pismeni, pa že povsem samodejno berejo besede brez šumnikov pravilno, ker so že na to privajeni. V primeru, da smo prepričani, da bi bilo za samo podjetje boljše, da registriramo daljše ime domene, potem lahko uporabimo znak za vezaj “-” kot ločilo med besedami v domeni. Sicer pa se povečini svetuje, da podjetja izbirajo čim krajša imena, ker si jih partnerji in stranke tako lahko lažje zapomnijo. Poleg tega pa je krajše ime domene lažje uporabiti pri promocijskem materialu, saj zasede manj prostora in ga je tudi lažje dizajnersko oblikovati v oglas. Nasploh pa krajše ime domene v oglasih dodaja višjo estetsko vrednost kot daljše ime.

Seveda pa se laiki na tem področju hitro soočijo s povsem novim svetom, novo terminologijo in novimi orodji. Kaj je že registracija domen? Kaj je spletno gostovanje? Kam postaviti strežnik, … Vse to se je mogoče naučiti, a za nekoga, ki želi samo predstavitveno spletno stran za svoje podjetje, to ni potrebno, saj obstajajo strokovnjaki, ki vse te stvari odlično obvladajo in za sprejemljivo ceno tudi vse uredijo.

V osnovi potrebujete tri storitve. Nekoga, ki vam bo naredil spletno stran, nekoga, ki vam bo registiral domeno in nekoga, ki vam bo uredil gostovanje. Slednji dve storitvi pravzaprav uredite pri enem ponudniku, saj sta tako združljivi, da skoraj ne najdete podjetja, ki bi se ukvarjalo z eno od teh storitev, ne pa tudi z drugo.

Ko imate enkrat kupljeno domeno in urejeno gostovanje, je treba na strežnik samo še postaviti datoteke in mape, ki tvorijo vašo spletno stran in spletna stran je živa ter na vpogled vsem, ki si jo želijo ogledati. Precej preprosto, kaj? Še posebej, če se vam z nobenim od teh korakov ni potrebno ukvarjati in se učiti zakonitosti popolnoma novih področij, ki jih ne poznate, saj vse skupaj namesto vas opravijo strokovnjaki.

Glede na to, kako preprosto je vse skupaj, najbrž ni več nobenega tehtnega razloga za to, da vaše podjetje spletne strani še nima. Tudi strošek ne sme biti razlog proti, saj vam bo korektno narejena spletna stran zelo verjetno stroške domene, gostovanja in izdelave hitro povrnila že s tem, da vas bodo potencialne stranke lažje našle.

Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je jedilnica vedno bila pomemben prostor v naši hiši in tako bo tudi ostalo. A moderne jedilnice se od klasičnih jedilnic bistveno razlikujejo. Včasih so bile jedilnice strogo ločene od ostalih prostorov. To lahko še danes vidimo v kakšnih ameriških filmih, ko se cela družina zbere v ločenem prostoru, kjer je na sredini jedilna miza, ob njej pa razvrščeni stoli.

Moderne jedilnice pa v enem prostoru združujejo kuhinjo, dnevno sobo ter jedilnico. To s sabo prinaša mnoge prednosti pa tudi nekatere slabosti.

Moderne jedilnice – prednosti

1. Bistvena prednost modernih jedilnic, ki v enem prostoru združujejo kar tri prostore, je, da imamo nad takšnim prostorom vedno pregled. Med kuhanjem ali pripravljanjem mize vedno vemo, kaj se dogaja v prostoru. To je dobro predvsem takrat, ko so v našem gospodinjstvu prisotni majhni otroci, ki bi se v kuhinji lahko opekli ali kako drugače poškodovali.

2. Druga prednost pa je, da je v takšnem prostoru olajšano tudi komuniciranje. Žena lahko tako brez kričanja pove svojemu možu, naj pripravi mizo, ker je kosilo že skoraj gotovo. V primeru obiskov pa se gospodinja, ki v kuhinji pripravlja hrano, ne počuti izključene, saj lahko nemoteno sodeluje pri pogovoru, ki poteka za omizjem.

Moderne jedilnice – slabosti

1. Ključna slabost vseh modernih jedilnic pa je, da se vonjave, ki nastajajo pri kuhanju, brez težav razširijo tako v dnevno sobo kot tudi v jedilnico. Če boste imeli obiskovalce in boste pripravljali jedi, ki puščajo močan vonj, jih je smiselno pripraviti vnaprej, nato pa prostor dobro prezračiti. Marsikateri obiskovalec namreč nima rad, da po končanem obisku »diši« po vsaki jedi, ki je bila pripravljena.

2. Druga slabost pri takšni združitvi prostorov pa je, da morajo biti vsi trije prostori pospravljeni in urejeni, če želimo, da celoten prostor izgleda čisto, pospravljeno in urejeno. Če so ti trije prostori ločeni, lahko enostavno zapremo vrata in nihče ne ve, da je v jedilnici nered. Kuhinja in dnevna soba še vedno izgledata urejeni. V tem primeru pa moramo poskrbeti, da so vsi trije prostori urejeni, če želimo, da je tudi celotna slika takšna, kot mora biti – urejena.

Da bi čim bolj omejili slab PR, so v MMC aktivirali svoja najmočnejša orožja in PR članki maskirani v intervjuje in objektivne članke so se začeli vrstiti. Najprej veliki intervju z Janezom Janšo, ki ga je pripravil kar sam urednik MMC Uroš Urbanija, sicer bivši poročevalec Družine in nekdo, ki nikakor ni užival podpore kolektiva, ko ga je Jože Možina predlagal za ta položaj. Pri tipu novinarja kot je Urbanija je že v naprej jasno, da ne upa in najbrž niti ne sme postavljati vprašanj, ki bi Janšo lahko kakorkoli spravila v nerodni položaj in tega se je držal tudi v tem (praktično PR intervjuju za Janšo) primeru. Intervju je bil objavljen 9. marca.

Ker je bil ta intervju še 10. marca izpostavljena novica, je naslednji PR članek izšel šele dan kasneje, ko je svoje minute doživel še France Cukjati, ki je potarnal, da “so v SDS vsi prizadeti” zaradi obtožb na račun šefa stranke, o ponarejenih dokumentih pa je še dodal, da “se v podrobnosti na svetu stranke niso spuščali, saj se jim ne zdijo pomembne”.

12. marca je SDS dobila nov članek z naslovom “Mi in Janša bomo na koncu še močnejši”, v katerem se pritožujejo nad domnevnim medijskim linčem, čeprav je jasno, da glede na situacijo v katero so se zapletli, mediji z njimi delajo v rokavicah, na nacionalkinem portalu pa jih iz godlje celo skušajo rešiti.

Naslednji dan je prvič udaril Aleš Žužek (bivši novinar Reporterja), ki je pripravil (oz. so mu pripravili) ‘intervju’ z Boštjanom Turkom. Če je bil intervju z Janšo farsa, potem je bil intervju s Turkom farsa na potenco in eno bolj sramotnih poglavij tako za nacionalko, kot za slovensko novinarstvo nasploh. Kako lahko novinar nacionalke postavi vprašanje tipa “Ali ima stalno pogrevanje orožarske afere poleg politične odstranitve Janše za cilj tudi demonizacijo oz. očrnitev obdobja, v katerem je Demos izpeljal osamosvojitev Slovenije?” in se kasneje pogleda v ogledalo, mi ni jasno pa nisem novinar. Čeprav mi v osnovi ni jasno niti to, kako lahko dežurno trobilo SDSa sploh dobi tako izpostavljeno mesto in zakaj bi si Turk sploh zalužil intervju na nacionalki. Ampak OK, ker nisem naiven, mi je približno jasno kam pes taco moli.

Tudi ta ‘intervju’ je bil deležen dvodnevne izpostavljenosti, zato smo naslednjo porcijo ljubezni MMC do SDS morali počakati do 15. marca, ko je novinar, ki se podpisuje z inicialkami Al. Ma. prepustil prostor Janši in Jelinčiču, da ponovno z nekaj udarnimi izjavami opozorita nase in okarata delo vlade, ki se bojda preveč posveča postranskim zadevam, kot pa resnemu delu. Ob tem se lahko sicer vprašamo kdo ves čas te postranske teme odpira, ampak to je v tem trenutku irelevantno.

Danes, 16. marca pa je svoj prostor ponovno dobil Aleš Žužek, ki se v članku z naslovom “Ali bo tudi tokratna orožarska afera odšla v pozabo zgodovine zgolj z obtožbami?” trudi diskreditirati vse, ki kakorkoli Janšo obtožujejo trgovanja z orožjem.

V času po aferi ponarejanja arhivskih dokumentov in v času, ko na račun Janše letijo nove obtožbe in pričevanja o podkupninah ob trgovanju z orožjem, torej on in njegova stranka dobivata na mediju nacionalke vsakodnevne promocijske članke, obenem pa v tem času ni zaslediti nobenega članka, ki bi se ukvarjal z omenjenima aferama na nepristranski način.

Nekaj gnilega je na rtvslo.si.

1. Oglasiš se na matični banki v lokalni enoti, referentka ti pripravi ponudbo, ti jo sprejmeš, dostaviš potrebno dokumentacijo in kredit je urejen.
2. Oglasiš se na matični banki v lokalni enoti, referentka ti pripravi ponudbo, ti jo vzameš in greš z njo na naslednjo banko. Potem tudi tam dobiš ponudbo in greš z dvema ponudbama na naslednjo banko, … in tako naprej.

Glede na to, da so kreditni pogoji stvar pogajanja, je pravilen drug postopek. Če nimate blazne sreče in je vaša banka trenutno najugodnejša, hkrati pa naletite še na super ustrežljivega referenta, ki vam kar takoj ponudi najugodnejšo možno varianto (in verjemite, to se ne bo zgodilo), ste pri prvi opciji na izgubi. Če povrhu vsega najemate še visok, dolgoročni stanovanjski kredit, se pri mesečni anuiteti še kako pozna vsaka desetinka odstotka pri obrestni meri.

Zavedati se morate, da so ugodni krediti dosegljivi, ampak zgolj na način, ki je predstavljen pod drugo točko. Če niste prepričani v to, da ste dovolj dober pogajalec, lahko namesto vas kreditne ponudbe pridobi tudi kreditni posrednik. Pri podjetju Fidora se ukvarjajo ravno s tem – namesto vas pridobivajo kreditne ponudbe pri bankah in se v vašem imenu pogajajo za ugodne pogoje. Glede na Zakon o bančništvu vam kot kreditni posredniki te storitve ne morejo zaračunati, saj so plačani s strani bank. Pa še to samo ob realizaciji kredita.

V praksi to pomeni, da se na vso moč trudijo, da dobijo karseda ugodne pogoje, ki so hkrati dovolj dobri, da jih vi sprejmete in jih niste uspeli na kakšni banki pridobiti že sami. V nasprotnem primeru namreč delajo zastonj. To jim sicer kar dobro uspeva, predvsem zato, ker so vedno na tekočem z informacijami o tem kakšne pogoje posamezna banka v danem trenutku ponuja. To pa so informacije, ki jih nekdo, ki ni v stiku z dogajanjem na trgu kreditov pač nima.

Tudi sam sem se pred kratkim spopadel z misijo stanovanjski krediti in ravno pri Fidori so mi uredili ponudbo, ki se je precej razlikovala od tiste, ki sem jo uspel sam dobiti, tako da si tole reklamo in priporočilo več kot zaslužijo

www.youtube.com/watch?v=mOnwBSUCxC4

Ok, tudi Maja Keuc ima po moje kar dobre šanse za lep uspeh v Nemčiji, ampak ne morem se znebiti občutka, da bi se Klemen morda celo boljše odrezal. Tudi zato, ker je malo nor in bi najbrž s kakšno izvenserijsko potezo še dodatno opozoril na sebe.

Če bi se teh 16 let skomin zgodilo lansko leto, ko so se zgodili Kalamari, potem bi zdaj najbrž že zbirali podpise za referendum o tem, da nas naj Slakonja predstavlja na Eurosongu. Nenazadnje se zadnje čase razpisujejo referendumi tudi za bolj trivialne zadeve.

Kot piše telegraph.co.uk, več kot tretjin prebivalcev Anglije pred nakupom preveri cene tudi na spletu. Za Slovenijo tega podatka ni, sem pa prepričan, da je odstotek nižji, a da se hkrati strmo povečuje. In prav je tako. Glede na to, kako težko je dandanes priti do službe in rednih prihodkov, se lahko potrudimo in vsaj na odhodkovni strani odlive zmanjšamo. In s primerjanjem cen enakih izdelkov se tega lotimo na najbolj direkten način, ki obstaja.

Je pa potem se dilema med wi-fi in 3G verzijama. Ceprav se mi trenutno zdi, da bi bila wi-fi dovolj, pa je najbrz za popolno izkusnjo potrebno ves cas biti online, kar pa omogoca samo 3g opcija.

Je pa potem tukaj se dejstvo, da kmalu pride ven iPad2, ampak po drugi strani Apple itak vsako leto lansira nove inacice svojih gadgetov in je nakbrz kar nemogoce biti up to date.

16 GB, 32 , ali 64? Se ena dilema …

Besede se vedno da obrniti, spremeniti njihov vrstni red, spremeniti njihov pomen, dodati nekaj svojega in na svoj način povedati nekaj, kar je nekdo slabo prežvečil.